No tags yet.
USTVARJANJE NAMERNE SLEPOTE
Ste se kdaj vprašali, zakaj ljudje ne vidimo očitnih stvari, ki se dogajajo okrog nas? Oziroma, zakaj iste stvari vidimo tako zelo različno? Zakaj nas problemi šokirajo šele takrat, ko njihove posledice že prestopijo bregove znosnega? Posledično zmajujemo z glavo in se ne moremo načuditi lastni zaslepljenosti in naivnosti. Zaradi desetletij načrtnega trosenja brezsramnih laži je resnica postala neprepoznavna, nezaželena in predvsem nevarna, saj njeno sprejetje uniči iluzije, ki nam jih preko medijev prodaja globoka država. Še najrajši vsak večer ob 7 uri, ko nam s pomočjo medijskega ognja projicira slike "realnosti” kot prispodobo sodobne Platonove votline.
Slovenska medijska krajina ima specifično lastniško strukturo – vsi ključni “main stream” mediji so v rokah oseb, ki se nahajajo v kazenskih preiskavah za odmevna korupcijska kazniva dejanja, ali pa so bili zanja že obsojeni. Vprašanje je le se, ali so medijske hiše kupili, da bi se z medijskimi pritiski branili pred politiko, ali pa jih je politika spravila v kazenske postopke, da bi se obvarovala pred njihovimi medijskimi napadi. Težko se je opredeliti, kateri odgovor je slabši za državljane in pravno državo. Gotovo pa je eno, mediji so usmerjevalec in pospeševalec postopkov, ki se dogajajo v vseh doslej omenjenih sferah globoke države.
MED KRIMINALCI, POLITIKI IN BARBARI
Pred nedavnim je bil objavljen odmeven članek, ki lucidno opisuje stanje v slovenski medijski krajini in ga v nadaljevanju deloma povzemamo. Med slovensko tranzicijo so lokalni oligarhi pogosto prišli do bogastva ob tesnem sodelovanju s politiki v zelo dvomljivih privatizacijskih postopkih. Dogajanje precej spominja na potek tranzicije v Rusiji in nekaterih drugih vzhodno evropskih državah. Ena najbolj zanimivih posledic omenjenega je današnje stanje v slovenski medijski krajini. Lastniki prav vseh vodilnih medijskih his so v vsaj eni kazenski preiskavi s strani Nacionalnega preiskovalnega urada, ki se ukvarja z najtežjimi kaznivimi dejanji korupcije, organiziranega kriminala in terorizma. Nekateri med njimi pa so že bili pravnomočno obsojeni.
Stojan Petrič, lastnik industrijsko gradbeniške skupine Kolektor, ki je leta 2015 kupila takrat najvplivnejši dnevni časopis Delo in tabloid z največjim dnevnim dosegom Slovenske novice, je v preiskavi zaradi zlorabe položaja in nezakonite pridobitve vsaj 1,8 milijona evrov premoženja.
Njegove lastniške poteze v Delu niso nič manj problematične. Takoj po prevzemu je za glavnega urednika imenoval vodjo stikov z javnostmi v svojem holdinskem podjetju FMR, Grego Knafelca. Knafelc, ki nima niti enega dneva novinarskih ali uredniških izkušenj, je hitro odpustil številne izkušene in ugledne novinarje in s tem bistveno spremenil uredniško politiko na področju pokrivanja gospodarstva in močno omejil samostojnost raziskovalnega novinarstva. Knafelc je bil posledično zaradi katastrofalnih poslovnih rezultatov zamenjan 1. decembra 2017.
V silno nenavadnem intervjuju, ki ga je Petrič dal kar lastnemu časopisu februarja 2018 je jasno povedal, da od Delovih novinarjev pričakuje predvsem “zvestobo in enotnost”. Pri tem je pohvalil kitajski politični sistem in dejal, da bi manjši narodi morali slediti njihovemu modelu. Napovedal je tudi nove medijske prevzeme. Delo je danes v razsulu in le še bleda senca nekoč spoštovanega in vplivnega časopisa.
Lastnik drugega največjega dnevnega časopisa Dnevnik je leta 2003 prevzela finančna skupina DZS. Njen lastnik Bojan Petan je v številnih kazenskih postopkih v Sloveniji in drugih državah za različna kazniva dejanja. Samo za očitano zlorabo položaja pri privatizaciji Term Čatež, pri kateri naj bi pridobil več deset milijonov evrov nezakonitega premoženja in povzročil se več škode podjetju, mu grozi osem let zapora. Poleg tega ga zaradi domnevnega organiziranega kriminala in pranja denarja preiskujejo posebni tožilci v Bosni in Hercegovini.
Petan je tudi solastnik največje oglaševalske, PR in lobistične agencije Pristop, skupaj s svojim poslovnim partnerjem Francijem Zavrlom, bivšim lastnikom levičarskega tednika Mladina. Zavrl je poročen z raziskovalno novinarko Anuško Delić, ki je sodelovala pri mednarodnem konzorciju raziskovalnih novinarjev na projektih Panama in Paradise Papers, sicer pa je v službi na Delu, kjer je pri svojem delu seveda močno selektivna. Oba, Petan in Zavrl imata poslovne operacije v off shore državah in sta bila zaradi njih preiskovana s strani policije za domnevno nezakonito pridobitev milijonov evrov. Sodelavci nacionalnega preiskovalnega urada so junija 2014 izvedli hišne preiskave pri Petanu in Zavrlu ter Delićevi. Kazenska preiskava je se v teku.
Nenazadnje, Bojan Petan je dolgoletni politični sopotnik in podpornik Gregorja Golobica, pa tudi sicer je zelo dobro politično povezan. Zato ne čudi, da njegov poslovni imperij pogosto sluzi kot pribežališče za številne bivše obveščevalce in vladne uslužbence. Sebastjan Selan, bivši šef varnostno obveščevalne agencije Sova je tako postal eden najpomembnejših direktorjev Petanovega imperija. Nekateri drugi bivši agenti so prav tako dobili zavetišče in dobro plačano službo v DZS. Bivši predstavnik vlade za stike z javnostmi Darijan Košir je na primer postal namestnik glavnega urednika časopisa Dnevnik in hkrati vodi tudi svojo zasebno PR agencijo.
Tretji najpomembnejši dnevnik Večer sta od Dela kupila Uroš Hakl and Sašo Todorovič. Kljub temu, da sta zanj leta 2014 plačala le milijon evrov, je bil posel pretežno financiran s kreditom, ki sta ga začela odplačevati s prodajo nepremičnin podjetja, takoj po njegovem prevzemu. Todorovič je bivši direktor telekomunikacijskega podjetja T2 , Hakl pa eden od bivših direktorjev Pristopa, ki ga prav tako preiskujejo zaradi zlorabe položaja in nezakonite pridobitve več kot milijona evrov premoženja v povezavi s podeljevanjem državne pomoči najbolj obubožani regiji v Sloveniji. Haklu grozi osem let zapora v sodni preiskavi, ki še poteka.
Še eden medijski mogul Martin Odlazek, ki ga večina pozna kot tiskarskega barona je bil obsojen na šest mesecev zapora zaradi zlorabe položaja. Kazen je odslužil v hišnem zaporu. Kriminalna preteklost pa seveda ni vplivala na širjenje njegovega medijskega imperija, saj je v času po obsodbi štartal nov tabloid Svet24 in številne druge tedenske revije, vključno z nakupom desničarsko usmerjene revije Reporter. Odlazek je prav tako lastnik številnih slovenskih radijskih postaj.
RTV Slovenija, nadaljuje s pripravljanjem političnega igrišča za vodilne politične stranke, ki svoj vpliv udejanjajo preko 21 članov (od skupaj 29) programskega sveta, ki jih izvoli parlament.
Večinski lastnik televizijske postaje Planet TV in 100 odstotni lastnik vplivnega portala Siol.net je Telekom Slovenije, ki je v večinski lasti države. Politika ima pri obeh vzpostavljene številne kanale političnega vpliva, ki se pretežno dogajajo pod mizo, daleč stran od oči javnosti. Ključni dobavitelj politično motiviranih prispevkov za Siol.net je zasebno podjetje Providentia, ki je v lasti štirih razvpitih medijskih morilcev (ki delujejo izključno po nareku Boruta Jamnika in Gregorja Golobica) Vesne Vuković, Suzane Rankov, Primoza Cirmana in Tomaza Modica.
Največji potresni sunek v slovenski medijski krajini pa se je zgodil julija 2017. Pro Plus kot lastnik TV kanalov POP TV and Kanal A (ki dosegajo 70% slovenskih gledalcev in še večji delež oglaševalskega kolača) je bil kupljen s strani United Group, ki je v lasti New Yorkškega zasebnega sklada KKR (Kohlberg, Kravis and Roberts) za 230 milijonov evrov. Do takrat je Pro Plus pripadal Central European Media Enterprises (CME) podjetjem, ki je registrirano v davčni oazi na otočju Bermuda. Predsednik KKR Global Institute David Petraeus, bivši direktor CIE in poveljnik ameriških vojaških sil v Afganistanu in Iraku, ter vodja NATO-vih mirovnih sil na Balkanu je osebno obiskal predsednika vlade Mira Cerarja in lobiral za izpeljavo tega posla.
“Ob taksni koncentraciji medijskih lastnikov s kriminalno preteklostjo in sedanjostjo, ob skorumpiranih politikih in agresivnih baronih z Wall Streeta, je danes kot poklicni neodvisni novinar v Sloveniji skoraj nemogoče delovati. Mnogi izkušeni novinarji so že zapustili poklic ali so bili prisiljeni, da ga zapustijo. Po drugi strani se zdi nova generacija mladih novinarjev že v celoti prilagojena poslovnim interesom in ciljem lastnikov novih medijev. Poklicna solidarnost med slovenskimi novinarji je pozabljena že dolgo nazaj. Obenem pa poklicna in osebna etika novinarjev, predanim kriminalcem, politikom in »barbarom«, dosega vedno nižje in nižje stopnje” sklene svoje razmišljanje avtor Blaž Zgaga.
Leo Oblak velja za inteligentnega, pragmatičnega in moralno brezkompromisnega (sprevrženega) igralca na slovenski medijski sceni. Verjetno ga zato tudi večina ljudi ne pozna oz. mu uspeva poslovanje pod radarjem javnosti.
Ljudi na začetku navduši, jim zleze pod kožo. Sodelovanje pozitivno gradi do točke preloma, kjer se navadno razidejo interesi vpletenih. Na te točke je vedno dobro pripravljen in jih odigra z uporabo tudi najnizkotnejših sredstev. Zvestobe, držanja besede ali vzajemnih moralnih načel ne pozna. Izbere, uporabi, zavrže. Njegov cilj je bil postati ključni radijski igralec v Sloveniji, kar je po oceni sogovornikov tudi že dosegel. Mnenja so namreč, da v veliki meri on obvladuje slovensko politiko - zagotovo tisti del, ki bi mu lahko kakorkoli ustavil načrte (regulator....). Po rodu je Kraševec - trd, trmast in bridek. Spretno in barvito gradi stike s politiko. Začel je s podporo SLS, nato pa je v 90-ih prišlo do spretnega tajnega načrta rasti, ki ga je podprl vrh LDS. LO je skrbel za lobiranje na desni, terenski akterji LDS, s finančno podporo Bojana Petana (in ob vedenju in soglasju GG) pa na levi.
Dinamika naslednjih nekaj let je bila prevzemanje v povprečju 3-5 radijskih postaj na leto. Originalen namen je bil tvoriti disperzirano lokalno mrežo, ki bi jo bilo mogoče uporabiti ob lokalnih volitvah, nato pa mrežo s skupno logistiko in programsko zasnovo pretvoriti v najmočnejšega igralca na državni sceni. Denar za operacijo je zagotovil Petan, ki je kljub različnim drugačnim namigom še vedno v tesni navezavi z LO. Nekateri drugi ključni igralci pri tej operaciji so bili Mojmir Ocvirk in Sandra Basic Hrvatin (kot podpora regulatorja in stroke).
Sprega z GG je po 2008 najprej počila, nato pa se spremenila v pravo malo vojno. Petan je ves čas služil, kot mirovni posrednik in tampon cona. GG je precej naivno misli, da bo zgrajeno mrežo obvladoval ad infinituum, a je kmalu sledil odmik od dogovorjene uredniške politike in prevara številnih lokalnih pomočnikov, ki so jim bili ves čas obljubljani lastniški deleži in odstotki od oglaševanja, pa je bilo njihovo delo na koncu pretvorjeno v delež Petana. Zares se je nato neuspešno trudil zamajati radijski imperij.
Oblak je bil na ta konflikt pripravljen in se je že prej preko mlajših predstavnikov povezal z NSi, prispeval velik delež, k nastanku DL in pričel zavestno (in zelo zvito) graditi stike tudi z največjo opozicijsko stranko. Kot že velikokrat se je izkazalo, da ima nos za prave ljudi in odličen občutek za timing.
V zadnjem času je predvsem zanimiva njegova vloga v povezavi s PortalomPlus. Zaradi delovanja ekipe Borisa Megliča je prihajalo na Dnevniku in širši poslovni sceni okoli GG (Petrič) do številnih glavobolov. V enem od obupanih poskusov so predlagali celo sestanek enega od piscev pod psevdonimom Kizo (sicer nekdanjim podpornikom Gregorja Viranta, Radu Pezdirju) sestanek s Petanom, na katerem naj bi se pogovarjali o ceni za ustavitev medsebojne vojne. Sestanek je bil tik pred zdajci odpovedan. Nekaj dni potem se je Meglič poslovil od PortalPlusa, njegov formalni lastnik pa je z darilno pogodbo postal Dejan Steinbuch. Slednji je zaradi osebne zadolženosti in življenjskega stila povsem v rokah Lea Oblaka in Francija Zavrla. Uredniška politika se ni povsem nič spremenila, le člankov, ki bi tako prodorno in ciljno napadali BP ni več. V povezavi s časnikom Finance so se celo pojavili intervjuji in besedila, ki širšo javnost prepričujejo, da se je Bojan Petan umaknil iz aktivnega delovanja DZS .... Vse navedeno je seveda vrhunski slepilni manever, saj je na njegovo mesto stopil 100% preverjen kader (s strani GG in Boruta Jamnika) Jože Jaklin.
Leo Oblak pri svojem delu s pridom uporablja tudi mlade dame, ki želijo postati novinarke. Osebno prisega na blondinke, ki iščejo medijsko pozornost in razgibano življenje. V tem trenutku velja, poleg Boruta Jamnika za enega ključnih igralcev na sceni. Tudi delovanje je zelo podobno - iz ozadja, preko mreže lojalnih sodelavcev z natančno investiranim denarjem. Očitno je, da sta se oba obrti naučila pri istem učitelju. Pogosto uporablja tudi izsiljevalsko tehniko, ko posameznike sooči z morebitnimi medijskimi napadi in jim v zameno za denar in protiusluge ponudi - "zaščito".
Politično je pripravljen skočiti v posteljo s komerkoli in kadarkoli, če mora uresničiti svoje interese. Je tudi oseba, ki se ne izogiba konflikta. Eni so ga opisali kot vampirja, ki v konfliktih uživa. Ena njegovih žrtev v zadnjem obdobju je bil direktor AKOS-a, ki ga je preko svojih izpostav neusmiljeno (z razlogi in brez njih) pribija na križ. Največji problem sodelovanja z njim je, da mu ni mogoče zaupati, saj njegovo celotno dosedanje poslovanje kaže, da je doslej prevaral prav vse svoje partnerje (morda z izjemo Petana). Drugače povedano, v Sloveniji obstaja veliko ljudi, ki bi ga z veseljem utopili v žlici vode in potrpežljivo čakajo na to priložnost. Kot pravi star pregovor, vrč hodi po vodo tako dolgo, dokler se ne razbije.