No tags yet.
“Najtežje je pojasniti v nebo vpijoče stvari, za katere je očitno, da jih ljudje ne želijo videti.”
Ayn Rand
“Demokracija bo prenehala obstaja takrat, ko se bo pričelo jemati tistim, ki so pripravljeni delati, ter dajati tistim, ki niso!”
Thomas Jefferson (avtor Deklaracije o neodvisnosti in tretji ameriški Predsednik)
ZA UČINKOVITO UPRAVLJANJE DRŽAVE JE POTREBNO PRECEJ VEČ, KOT ZMAGATI NA VOLITVAH
Dasiravno ima demokracija, kot vladavina ljudstva, že od rojstva koncepta močno opozicijo, velja z vidika gospodarskega napredka za daleč najuspešnejši model vladanja v človeški zgodovini. Noben sistem upravljanja države pa seveda ne obstaja in deluje v vakuumu. Za njegovo učinkovito funkcioniranje je potrebno precej več, kot zgolj izpeljati svobodne in poštene volitve. Ob še tako površni analizi slovenske osamosvojitve to postane jasno slehernemu, ki je pripravljen videti. Brez stalnega delovanja ljudi v politični in civilni sferi, resnične zaščite človekovih pravic in delovanja pravne države ter sprejetja tržne ekonomije, ne moremo najti dobrega primera učinkovite demokratične države. Žalibog Slovenija pade na vseh omenjenih področjih.
SLABO UPRAVLJANJE DRŽAVE = REVNO PREBIVALSTVO
Učinkovit sistem upravljanja države in uporaba ekonomske politike sta bistvena dejavnika gospodarske rasti. Pravilno strukturirana lahko pomagata državam, da izkoristijo svoje priložnosti. Njuna soodvisnost je močnejša v kapitalsko zaprtih, tranzicijskih in manjših državah. V strokovnih krogih uporabljajo izraz – past upravljanja majhnih držav. V opisanih okoljih so namreč tako podjetja, kot posamezniki mnogo bolj odvisni od vlade, (po definiciji) prevelike javne uprave in državnih podjetij. Ne le pri vstopanju v poslovne odnose, temveč predvsem zaradi (ne)zmožnosti sodelovanja pri učinkoviti distribuciji in upravljanju državnih resursov.
Neustrezno upravljanje države in zgrešene gospodarske poteze zmorejo uničiti gospodarstvo z alarmantno hitrostjo in obsegom. Korelacija med slabim upravljanjem države in revnostjo prebivalstva ni le strašno visoka, temveč jo zelo težko spremeniti. Statistično je verjetnost, da pride do preobrata v parih letih manjša od 2%. Na drugi strani pa je tavanje v močvirju napačnih potez dolgotrajno in lahko traja več desetletij, da se država ponovno vrne na pot rasti. Z vidika povprečnega državljana je eden pomembnejših kriterijev spremljanja gospodarske konkurenčnost tako imenovana vertikalna mobilnost = omogočanje napredovanja posameznikom, ne glede na njihovo socialno poreklo. Gre za verjetnost udejanjanja zgodbe o “ameriških sanjah”, ko je otroku revnih staršev ob pridnem delu in sprejemanju kulturnega okolja omogočeno napredovanje na sam vrh.
UKRADENE SLOVENSKE SANJE
Če ste v Sloveniji rojeni v družini, ki spada na dno lestvice, si ne delajte prevelikih utvar. Po mednarodnih študijah obstaja velika verjetnost, da boste tam tudi ostali. Tudi, če se vam bo s skrajnimi napori uspelo prebiti nekaj razredov višje, to v prihodkovnem smislu (zaradi obče sprejete uravnilovke) ne bo predstavljalo bistvenega napredka v kakovosti vašega življenja. Če pa imate starše, ki spadajo med slovensko elito, pa za vas velja dobra novica in velika verjetnost, da vam bo uspelo ohraniti podedovani položaj in privilegije.
Cilj globoke države je ohranjanje obstoječih družbenih struktur in zato sistematično skrbi za onemogočanje prehajanja med “kastami.” Iz enakega razloga vztrajanje pri gradualizmu, postopnem uvajanje tržnih vzvodov in začetku privatizacije, čeprav v danih pogojih ne moreta več prinesti pričakovanega pozitivnega učinka za večino ljudi. Spremembe (privatizacije, prodaje državnih podjetij, javno-zasebna partnerstva...) so le dobro zrežirana predstava, ki se vedno prične šele takrat, ko so zmagovalne poti za izbrance dovolj trdno tlakovane in finančna sredstva v tujini pripravljena za angažma.
NEVEDNOST IN SVOBODA NISTA DOLGOROČNA SOPOTNIKA
Slovenija živi v novem srednjem veku, kjer je za vladarja izbran opravilno nesposobni princ na belem konju (brez ročajev) z namenom, da bi vse ključne odločitve lahko sprejemali ljudje, za katere najbrž še nikoli niste slišali. Zato jih ne poznate in jim tudi nikoli niste dali pooblastila, da upravljajo vaše premoženje in državo. Demonske prikazni globoke države, ki za svoje početje niso odgovorne nikomur. Na svojih položajih niso zaradi sposobnosti, niti zaradi uspeha na volitvah. Tam so predvsem zato, ker jim je uspelo izvesti največjo prevaro: prilastiti si in zato utišati medije ter prepričati ljudi, da pravzaprav ne obstajajo.
Stanje se bo nadaljevalo, vse dokler ne bomo dobili kritične mase obveščenih državljanov. Globoka država jo bo odnesla s praznimi obljubami in vedno novimi obrazi, poslanimi v politično igro. Zaradi njihovega lastnega finančnega interesa. Nevednost in svoboda nikoli nista dolgoročna sopotnika.
GLOBOKA DRŽAVA
Globoka država je sistem dejanske oblasti in vzporedne ekonomije, ki jo v imenu in na račun državljanov izvajajo, od njih nikoli izvoljeni nosilci odločanja. Globoka država obvladuje ključne procese vseh treh vej formalne oblasti! Je dejanski upravitelj državnega premoženja in družbene infrastrukture (mediji, izobraževanje, banke, zavarovalnice, telekomunikacije, zdravstvo…). Ne gre za vlado v senci, temveč za vladavino duhovne, moralne in intelektualne teme. Upravljajo jo posamezniki, ki ne znajo ustvarjati nove vrednosti, so pa velemojstri ropanja ustvarjenega bogastva.
Roke, ki vlečejo nevidne niti pripadajo najhujši obliki organizirane kriminalne združbe. Njihovo delovanje še vedno temelji na tradiciji razrednega boja, s pomočjo prikritih metod spremljanja, prisluškovanja in ustrahovanja drugače mislecih ter medijskih in političnih umorih.
Globoka država je naravni sovražnik pravičnosti, varovanja človekovih pravic in dostojanstva, mednarodne konkurenčnosti ter osebnega in gospodarskega razvoja. Njeni nosilci z namenom ohranjanja svojih pozicij in materialnih koristi sistematično ustvarjajo privid demokracije, navidezne tržne ekonomije in mit o meritokraciji. Zaradi globoke države je Slovenija povsem razdvojena, politično in gospodarsko ponižana, finančno oropana in razvojno izgubljena.
Cena delovanja slovenske globoke države se meri v milijardah odtujenega (državnega) premoženja, mednarodni marginalizaciji in deset-tisočih najsposobnejših Slovencev, ki vsako leto zapustijo domovino.
Nevzdržnemu stanju je potrebno narediti konec, kot bi rekel znameniti ameriški predsednik John F. Kennedy: “Kdaj, če ne zdaj? In kdo, če ne mi!”
TEMELJI IDEOLOGIJE GLOBOKE DRŽAVE
DOBRO
Jugoslavija
Kolektivizem
Levo = napredno
LGTB
Dogovorna ekonomija in gradualizem
Ateizem in alternativne (tudi obskurne) religije, poseben status pravoslavna in muslimanska vera
Državno šolstvo
Politično podjetništvo
Javna uprava = lahko vodljivo, družbeno odgovorno in požrtvovalno
Logika “pozitivne ničle”, ki omogoča netransparentno izčrpavanje finančnih tokov
Državno lastništvo
Tuja vlaganja pretežno vzhodnega porekla
MSM = nosilci resnice
SLABO
Avstro-Ogrska
Individualizem
Desno = nazadnjaško
Klasična družina
Katoliška vera (Cerkev)
Tržna ekonomija in konkurenca
Zasebno šolstvo
Kmetje, obrtniki, podjetniki = oportunisti, pohlepneži
Zasebno podjetništvo, ki je neodvisno od globoke države
Dobiček
Zasebni kapital = izkoriščevalski
Tuja vlaganja velikih zahodnih korporacij
Socialna omrežja = fake news
NAČELA KADROVANJA
RDEČE PLEMSTVO predstavljajo družine (z intelektualnim potencialom), ki so svoje premoženje in položaj pridobile po 2. svetovni vojni, zasedajo ključne položaje v družbi ter svoj status načrtno prenašajo na naslednje generacije.
UDBOVSKA DECA (Položaji pridobljeni brez intelektualnega potenciala, na temelju“krvavih rok”, za posebne zasluge za globoko državo)
PRESTOPNIKI (Osebe, ki so bile ujete v prestopkih in so pripravljene sodelovati, da se izognejo pregonu in izobčenju)